Litijeva baterija je vrsta baterije, ki uporablja litijevo kovino ali litijevo zlitino kot anodni material in uporablja nevodno raztopino elektrolita. Zaradi kemičnih lastnosti kovin litij je zelo aktiven, predelava, konzerviranje in uporaba kovine litija ima visoke okoljske zahteve. Litijeve baterije lahko na splošno razdelimo v dve kategoriji: litijeve kovinske baterije in litij-ionske baterije. Litij-ionske baterije ne vsebujejo kovine litija in jih je mogoče polniti.
Magnezijeva baterija je primarna baterija z magnezijem kot negativno elektrodo in nekaj kovinskega ali nekovinskega oksida kot pozitivno elektrodo. V obstoječih sortah je pripravljena za praznjenje suha celica magnezij-mangan, podobna običajni cink-manganovi suhi celici; v suhem stanju lahko hranite dlje časa, ko lahko takoj uporabite vodo za aktiviranje baterije.
Struktura magnezijevo-manganove suhe celice je podobna strukturi kartonske cink-manganove baterije. Pozitivni paket bambusovega oglja z manganovim dioksidom ima v bistvu enako sestavo in razmerje, negativna elektroda pa je magnezijev valj. Magnezijeve baterije so zelo energijske, enote z energijsko gostoto do 800 vatnih ur/kg. 1 kg novih akumulatorjev je 30-krat večji od svinčenih akumulatorjev za avtomobile. Življenjska doba magnezijeve baterije lahko doseže več kot 10 let in jo lahko začasno uporabljate ob vsaki priložnosti z dodajanjem vode ali morske vode in jo lahko uporabite v pol ure po aktivaciji. Njegova delovna napetost je zelo stabilna in življenjska doba je na splošno 0,5-24 ur. Litijeve baterije so lahko le izven dosega.
V primerjavi z litijem ima magnezij številne prednosti. Na primer, tališče litija je približno 180 stopinj Celzija, medtem ko je tališče magnezija do približno 650 stopinj Celzija, zato je varnejši in zaloge magnezija so bolj obilne kot litij. Vendar pa se razvoj magnezijevih baterij sooča tudi z nekaterimi tehničnimi težavami. Na primer, pred tem ni bil najden noben primeren anodni material in manjka stabilno polnjenje in praznjenje.